Popotništvo je vrsta športa in podobno kot drugi športi ima različne oblike in discipline. Plavalci tekmujejo na različno dolgih progah in v različnih stilih, boksarji se ločijo po telesni teži, popotnike pa bi lahko razdelili glede na število sopotnikov, na količino denarja, ki ga nameravajo zapraviti in glede na prevozno sredstvo.
Popotništvo je preizkušanje svojih sposobnosti, zmogljivosti, kondicije inpoguma; obenem pa tekmovanje s samim seboj in z drugimi popotniki. Sam sem preizkusil že večino popotniških slogov in težko bi se odločil, kateri mi je najbolj pri srcu. Kakor so različna počutja na takih potovanjih, tako so različne tudi prednosti in pomanjkljivosti posameznih stilov. S kom naj grem na pot? Ali grem lahko kar sam? Ali to ni nevarno? Ali mi ne bo dolgčas? Ali bom preživel, če grem sam in, ali bom od takega potovanja sploh kaj imel? Na taka vprašanja ni splošno veljavnega odgovora, temveč je vse odvisno od tvojih želja in od tvojega značaja. Lahko pa seveda preskusiš oboje in se potem odločiš. Potovati sam je najteže, saj tako potovanje zahteva največ poguma in samostojnosti, a marsikdo prisega ravno na tako potovanje. Prednosti takega potovanja so v tem, da na nikogar nisi vezan in se torej svobodno odločaš o vsem. Nikogar ti ni treba čakati, priganjati, poslušati, ubogati ali prepričevati. Svobodneje se lahko družiš z drugimi popotniki, hitreje menjavaš družbo, saj tudi vsi drugi popotniki, ki jih srečuješ, iščejo družbo. Tako vseeno nisi osamljen, razen, če si tega sam ne želiš.
Postal boš bolj drzen, bolj odprt in prilagodljiv, znebil se boš svoje zaplankanosti in zapečkarstva, pa tudi strahu pred tujci in pred navezovanjem stikov. Hitreje boš pozabil na dom in na domače življenje, saj je manj stvari, ki te spominjajo nanj. Hitreje se boš navadil uporabljati tuj jezik, navzel novih navad in drugačnega načina življenja. V krajih, kjer je malo drugih popotnikov, se prednosti zmanjšajo, pogosto se počutiš osamljenega. Tako potovanje je bolj nevarno, saj si laže tarča napadalcev in prevarantov, in dražje, saj velikokrat nimaš s kom deliti stroškov za sobo, prevoz ali hrano. Tudi užitek v novih doživetjih je manjši, če jih nimaš s kom deliti. Če potuješ v dvoje ali v skupini, se zmanjša občutek odgovornosti in nevarnosti. V krajih, kjer radi prerežejo torbo, nahrbtnik ali žep, lahko dva hodita vštric in pazita drug na drugega. Tudi nevarnost ropa se zmanjša. Stroški so manjši. Če je družba dobra, je tako potovanje lahko mnogo bolj zabavno, saj je v skupini pač marsikaj laže početi, kot če si sam. Res pa je, da se v tem primeru stalno giblješ v isti družbi, zato se manj družiš z domačini in s tujci. Ker je potovanje zahtevno in naporno, se povečata tvoja občutljivost in razdražljivost, zato so pogosti prepiri in nesporazumi. Tudi želje ter načrti so vedno različni in včasih jih je težko uskladiti.