Zadnja Trenta in izvir Soče

Novice

Na konec doline Trente – na začetek gorskega raja!? „Krasna si bistra hči planin,brhka v prirodni si lepoti,ko ti prozornih globočinnevihte temne srd ne moti,krasna si, hči planin!“   To je uvod v eno izmed najbolj znanih pesmi „goriš kega slavčka“, pesnika Simona Gregorčiča. Kdor pa ni Soče, reke, ki ji je pesem posveč ena, […]

Na konec doline Trente – na začetek gorskega raja!?

„Krasna si bistra hči planin,
brhka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin
nevihte temne srd ne moti,
krasna si, hči planin!“

 

To je uvod v eno izmed najbolj znanih pesmi „goriš kega slavčka“, pesnika Simona Gregorčiča. Kdor pa ni Soče, reke, ki ji je pesem posveč ena, videl z lastnimi očmi ali vsaj na fotografijah, si težko predstavlja njeno smaragdno zeleno barvo, kristalno čiste valove in zavito skalno pot, po kateri se prebija skozi Trento proti Primorski. Vsaj enkrat v življenju morate obiskati kraj, kjer Soča iz skale privre na dan, saj si ga boste zapomnili za vedno. Pod cesto, ki povezuje Trento in prelaz Vršič, se lahko najprej pomudimo pri spomeniku oboževalcu Julijskih Alp, dr. Juliusu Kugyu. S travnika pod 48. ovinkom vinkaste vršiške ceste je lep razgled v Zadnjo Trento in na venec gora z Jalovcem. Od Koče pri izviru Soče, ki stoji v bližini, pa nas planinska pot vodi najprej skozi gozd ob vodi. V zgornjem delu postane pot zahtevnejša, zato je na nekaterih mestih zavarovana in nekoliko izpostavljena. Dostop do samega izvira je odvisen od višine vodostaja. S pogledom na jezerce v skalni špranji pa preprosto ne moremo izmeriti globine v dno vodnate votline, niti oceniti njene razsežnosti. Od tam se voda preko slapičev, brzic in mahu med skalami požene navzdol. Iz temne kraške špranje pod trentarsko Veliko Dnino vre kristalno čista na dan in se po kratkem teku spušča v 15 metrov visok slap. Razpeni se čez previse, se razbije v strmem podnožju in potem nebrzdano nadaljuje strmo pot proti dolini Zadnje Trente. Na svoji poti proti jugu je Soča v tisočletjih predrla skalnate ovire, ki so ji bile napoti in s tem ustvarila globoke in ponekod tako ozke tesni, da jih je mogoče preskočiti. Tako tesen je lahko opaziti že s ceste, malo pred vasjo Soča (7 kilometrov iz Bovca), ko se nam zazdi, da je reka kar naenkrat poniknila med skalovje.
V globino soteske je lepo videti z brvi, ki se pne čeznjo in težko je reči, kaj je bolj občudovanja vredno: ali igra barv v vodni gmoti, ki lije skozi tesen ali pa gladke in zvite stene soteske, ki so jih naravni elementi potrpežljivo izlizali.
Še danes je Zadnja Trenta tisti del Soče, kjer je Trenta najbolj trentarska.
Ponekod še vedno stojijo za odmaknjeno dolino značilne domačije, ki jih lahko občudujemo na starih razglednicah in v filmih o Kekcu, Bedancu ter Pehti.
Makadamska cesta, ki se spremeni v kolovoz, lesene ograje, pašniki in kakšen trop ovac pa dopolnjujejo idilično
podobo. Ves dan lahko preživimo v poležavanju ali pohajanju po prostrani dolini ali pa se odpravimo na njen skrajni konec, ki mu domačini rečejo tudi Zapodnem.
Kažipot za Bavški Grintavec nas vodi naprej proti še enemu biseru doline, ostankom planine Zapotok. Poseben
pa je svet, ki ga dosežemo po ravnem in je stisnjen v kot. Tja se preko slapov, tankih curkov ali vlažnih mahov
spušča potok s prej omenjene planine Zapotok.
Dan lahko zaključimo na „Kekčevi domačiji“, prijetnem gostišču na začetku Zadnje Trente, kjer nam bodo postregli z domačimi dobrotami. Po dnevu, preživetem na gorskem zraku, pa se bomo lahko domov odpeljali z zavestjo, da smo zase odkrili delček narave, ki nam je bil dan v varstvo in katerega nam je uspelo ohraniti skorajda takšnega, kakršen je bil v davnini. Da bi tako ostalo še dolgo.

Zanimivosti v bližini:
Soteska Mlinarice (divja, na najvišjem delu 70 do 80 metrov globoka korita; dostop urejen le do ustja in prvega slapu), planinski-botanični vrt „Alpski vrt Juliana“ v Trenti, spomenik dr. Juliusu Kugyju (1858-1944) na vzpetini med Sočo in Mlinarico, Planšarski muzej v Trenti,itd.
Planinske ture:
Na Bavški Grintavec (2347 metrov) čez planino Zapotok 5 do 6 ur; planina Zapotok (1385 metrov) 2 uri, Zavetišče pod Špičkom (2064 metrov) 2 uri peš hoje …
Priporočljivi vodniki:
Urška in Andrej Stritar: Z otroki v gore, Tine Mihelič: Julijske Alpe, Vladimir Habjan in Peter Skoberne: Naravne znamenitosti Slovenije
Uporabni zemljevidi:
Triglav 1 : 25.000, Julijske Alpe,
zahodni del 1 : 50.000, Triglavski
narodni park 1 : 50.000

Oznake


Sledite nam


RSS Ustavi se!